Pismo slovenskemu jeziku iz Slovaške

Katarina (na sliki desno) v Ljubljani

Dragi slovenski jezik,

to pismo Ti pišem ob Tvojem 20-letnem akademskem sodelovanju z mojo državo Slovaško, predvsem pa zaradi tega, ker skupaj praznujeva najino prvo obletnico. Najino prvo leto je res hitro minilo! In najin odnos se iz dneva v dan poglablja. Mislim, da oba dobro veva, da se najino sodelovanje ni začelo s t. i. »ljubeznijo na prvi pogled«. O Tebi nisem skoraj ničesar vedela, v bistvu Te sploh nisem poznala, niti nisem bila povsem prepričana, zakaj so te odgovorni uvrstili znotraj študijskega programa Srednjeevropske študije. No, ne nameravam se opravičevati, saj menim, da se za neznanje ni potrebno opravičevati, če obstaja želja, da se ga dopolni z znanjem. In to željo imam. Dobro tudi vem, da si imel tudi Ti slabo mnenje o meni. Smejal si se zaradi moje nezmožnosti pravilnega tvorjenja dvojine in – za mene posebnega – nemehčanja pri izgovorjavi de, te, ne. Zagotovo si se valjal od smeha, ko si videl moje neuspešne poskuse, da odpravim slovaški ipsilon pri zapisovanju i-ja. Ali pa da kljub nekajminutnim meditacijam s slovarjem še naprej zamenjujem veznika ali in ampak. Da ne pišem o zastarelem tvorjenju preteklika. Stavek On je bil šel v šolo. se mi je dolgo časa zdel bolj slovenski kot On je šel v šolo. V tem pismu Ti želim zagotoviti, da si pri meni na posebnem mestu za nekaj časa. Prva stvar, ki mi je bila na Tebi všeč, je bila Tvoja izvirnost. V jeziku, v kulturi – vedno znaš presenetiti. Kljub temu da številni drugi jeziki poimenujejo kak predmet na bolj ali manj podoben način, pa Ti vedno najdeš drugačno poimenovanje in ga ponosno zapišeš v slovar. Enako se obnašajo tudi prebivalci, ki Te uporabljajo – na prvi pogled delujejo, da so na svoj jezik ponosni, zato ga skrivajo pred vsakim tujcem (tudi pred mano), ki se trudi izreči pravilen stavek in mu uspe sem in tam imitirati pravila oz. pravilen naglas. (A da imaš točna pravila? O tem se bom lahko izjasnila čez nekaj let, ko bom premagala svojo slovnično luknjo in jo razumela.)

Nikoli ne bom pozabila prvega srečanja s Tvojo državo Slovenijo. Do tega je prišlo aprila 2013, ko sem bila z odprtimi usti prilepljena na okno avtobusa. Takrat sem se trudila, da bi razumela relief Slovenije – najprej sem opazila Alpe in Bled, rekla sem, dobro, to je podobno kot v Avstriji. Potem sem videla Ljubljano, Koper, Hrastovlje, na koncu pa še primorski mesti Portorož in Piran. In takrat sem spoznala, da je moj trud, da Te primerjam s katerokoli državo, enostavno zaman. To je Slovenija, ki je ponosna na svojo drugačnost. Ko sem bila julija 2013 na seminarju v Ljubljani, sem spoznala, da vlada za Slovenijo in njen jezik veliko zanimanje. Imam navado, da poskušam za vsako mesto, ki ga obiščem, najti pridevnik. Za Slovenijo ga nisem dolgo imela, ampak menim, da se boš z mojim favoritom strinjal, tj. prisrčna Slovenija. To je enostavno Ona. Je majhna slikica – pomanjšanje sveta. In kot govorimo na Slovaškem: z každého rožka troška.

Na koncu tega pisma bi Ti rada napisala, da si resnično lahko ponosen. Dnevno srečujem ljudi, ki Ti dan za dnem posvečajo pozornost in posredujejo informacije o Tebi in Sloveniji tistim, ki bi drugače še naprej hodili po svetu brez znanja o tem, da si resnično del srednje Evrope, brez znanja o obstoju (za mene še vedno nekoliko grozljive) človeške ribice, ali pa brez znanja o tem, da zmenka v dvojici v Sloveniji zagotovo ne zakriješ. Če bom kdaj imela priložnost in bom prevajala, se Ti bom za Tvojo dvojino še dodatno zahvalila.

Upam, da bo tako uspešno, kot poteka sodelovanje Slovenije in Slovaške, še nadaljnjih (vsaj) 20 let potekalo tudi najino sodelovanje.

S pozdravom,

Katarína Lalíková, 

študentka 2. letnika Srednjeevropskih študij na Univerzi Komenskega v Bratislavi

Že dvajset (pa še več) let je tudi na Slovaškem čas za slovenščino

Saša in njeni študenti na letošnji ekskurziji po Sloveniji

V letu 2013 smo obeležili 20. obletnico sistematičnega poučevanja slovenščine na Filozofski fakulteti Univerze Komenskega v Bratislavi. Pa vendar je perspektivo razvoja slovaško-slovenskih odnosov na področju kulture in izobraževanja prineslo že leto 1919, ko sta nastali najstarejši in do danes največji univerzi na Slovaškem in v Sloveniji, in sicer Univerza Komenskega v Bratislavi ter Univerza v Ljubljani. Na začetku tridesetih let 20. stoletja so se predstavniki mednarodne katoliške študentske organizacije Pax romana dogovorili, da bodo intenzivno razvijali slovaško-slovenske stike prav na področju kulture in izobraževanja. V tem obdobju so hodili na študijske izmenjave v Ljubljano, kjer so spoznavali slovenski jezik in slovensko kulturo. Tam so študirali: eden izmed največjih slovaških slavistov J. Stanislav, avtor prve antologije slovenske poezije in proze v slovaščini K. Geraldini, vodilna osebnost kluba prijateljev slovenskega jezika in kulture J. Kostiha, znani literarni zgodovinar in prevajalec J. Ambruš ter profesor, prevajalec in dolgoletni lektor slovenščine M. Václav. Zgodovina lektorata slovenskega jezika na FiF UK se je začela pisati v študijskem letu 1939/1940, ko so potekali seminarji iz slovenskega jezika, ki jih je vodil J. Ambruš. Zaradi vojne je bilo poučevanje prekinjeno, za eno leto pa se je obnovilo v študijskem letu 1946/1947, ko je slovenščino poučeval J. Kostiha. Zaradi političnih razlogov slovenščina kar 20 let ni mogla biti prisotna na akademskih tleh največje slovaške univerze. Ponovno je dobila priložnost v študijskem letu 1965/1966, ko je lektorat prevzel J. Kostiha, v letu 1966/1967 pa jo je začel poučevati pesnik in prevajalec V. Hečko, ki se je slovenščino naučil kot samouk. V slovaščino je prevedel kar nekaj slovenskih del, napisal pa je tudi prva slovaška učbenika, vezana na slovenski jezik in kulturo: Slovensko berilo (1972) in Základy slovinskej gramatiky (1978). Hečko je uspešno sodeloval tudi s slovenskim slovakistom in avtorjem do danes edinega slovensko-slovaškega slovarja V. Smolejem. Po Hečkovi smrti leta 1972 je lektorat vodil slavist J. Stanislav, od študijskega leta 1974/1975 pa vse do leta 1985 pa M. Václav. V študijskem letu 1992/1993 se je status slovenskega jezika na Slovaškem bistveno spremenil, saj je bil med fakultetama podpisan sporazum o izmenjavi lektorjev. Prva slovenska lektorica na FiF UK je bila Jasna Honzak Jahić, ki je – poleg praškega lektorata – do študijskega leta 1994/1995 vodila tudi bratislavski lektorat. Za potrebe lektorata je izdala učbenik Slovenščina za Slovake (1995). Po njej je vodenje lektorata prevzela Alenka Šalej, v letih 1996 do 2002 pa je lektorat vodila Darija Jakše.

V študijskem letu 2002/2003 je prišel moj čas za poučevanje slovenščine. Prvega srečanja s študenti se nisem bala. Spomnim se, da sem vstopila v razred, kjer po številu ni bilo veliko študentov, bilo pa je veliko nasmehov in iskrivih oči, ki so mi sporočale, da sem med njimi dobrodošla. Prvi koraki pri poučevanju slovenščine tujcev niso bili lahki. Kot Slovenki se mi je vse zdelo samoumevno, tujim študentom pa to ni bilo. Našla sem način, s katerim se jim vsaj na začetku lahko približam. In to so lažni prijatelji, ki jih je med jezikoma več kot 1000 (od samostalnikov Dunaj, miza, hiša, les, zrak, hrup; glagolov dobiti, bruhati; do pridevnikov lep, krajši, daljši, slovenski).

V naslednjih letih je bilo vse lažje. Čeprav se status slovenščine do leta 2012/2013 (slovenistika v okviru študijskega programa Srednjeevropske študije končno pridobi stalno mesto) bistveno ni spreminjal, pa se je iz leta v leto spreminjalo število študentov (od leta 2002 je v povprečju slovenistične predmete obiskovalo 75 študentov na leto). Vedno več jih je bilo in vedno večji so bili pritiski z njihove strani, da želijo imeti večje število ur slovenščine. Z dragocenimi nasveti mi je takrat svetoval kolega, ki je kasneje postal tudi moj življenjski sopotnik, M. Vojtech. Če ne bi bilo njega, verjetno še dolgo ne bi razumela, da je v okviru bolonjskega sistema vse mogoče, tudi to, da lahko ustvarim nov predmet. Razložil mi je, kako naj nastajajo študentski prevodi v knjižni obliki ali pa zbornik z mednarodne znanstvene konference. Lektorat se lahko danes pohvali z osmimi knjigami, v katerih so se združile slovenska književna ustvarjalnost in slovaška prevajalska mladost ter zagnanost. V zadnjih desetih letih se lahko slovenistika pohvali z več kot 60 kulturnimi prireditvami, ki so bile izpeljane v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi/tuji jezik in slovenskim veleposlaništvom v Bratislavi. Slovenci velikokrat rečemo: Slovenija, od kod lepote tvoje. Še posebej pa je lep občutek, ko te lepote opazijo tudi tvoji študenti. Mislim, da je vseh teh 300 in nekaj študentov, ki sem jih popeljala na ekskurzijo v Slovenijo, imelo podobne občutke.

V desetih letih se je Bratislava, ki sem jo pred svojim prihodom imela za sivo, temačno, spremenila v barvito in sončno. In to predvsem zaradi ljudi, ki sem jih imela možnost spoznati in se jim približati. Verjamem, da je prav zaradi njih, pa tudi Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki bdi nad slovenistikami po svetu, čas za slovenščino v Bratislavi rezerviran za nadaljnjih nekaj desetletij.

dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenščine na Univerzi Komenskega v Bratislavi

A Little More than Chaos?

Slovenian is the first Slavic language which I have ever studied. Slavic languages present a number of difficulties for the anglophone brain, and Slovenian is certainly (!) no exception. Nonetheless, the course I attended over Summer in 2013 helped me to make some sense of what I had perceived beforehand to be little more than chaos (as a side note, to anyone reading this who wishes to gain even a rudimentary level in spoken Slovene, I would urge you to enrol in a class; this language, for whatever reason, and in contrast to most other languages I have studied (quite a few), laughs in the face of those who hope to learn anything more than the rudiments from a textbook in their free time... not to say that I came away from the course with the ability to discuss politics or art or anything much with any degree of refinement; nonetheless, it gave me enough of an insight to the language's inner-workings to allow me to continue to progress, albeit slowly, on my own). 

Which brings me to my next point: Slovenians themselves frequently demand an explanation as to why you would want to learn Slovenian!? So, you'd best have one prepared. In my case, I was attracted to Slovenian in particular because I came across the writing of several Slovene poets, not all at once, but in a variety of contexts and over the course of several years. I am a composer and am often researching texts which I would like to set to music. I particularly liked the work of Milan Dekleva and Dane Zajc, two poets whose work has little in common stylistically (the former is something of a bower-bird post-modernist, the latter a quaint, socialist romantic), but which nonetheless share the characteristic (as I discovered) Slovene tendency in speech to juxtapose convoluted, drifting-in-the-wind anecdotal digression with brusque directness. But the subtle nuances of the Slovene character are a matter for another day. 

Now that I have spent some time studying Slovenian, I can say that you have to learn to love its almost impenetrable difficulties, its regional variants (read mutually-unintelligible dialects), its stubborn irregularities, its... well, you get the idea. These characteristics, normally dreaded by those hoping to become conversant in a foreign language, become, well... charming! The (not inconsiderable) frustration which felt in class is long forgotten, all that remains is a window (modest in size as it may be) through which I am now able to observe this language and culture, and for that I am truly grateful.

Paul Clift, skladatelj in prejemnik štipendije Jane Zemljarič Miklavčič 2013

I was worried that I would not even be placed in the beginner’s class!

When I started learning Slovene I was extremely nervous and unsure I would ever be able to speak well. In the Unites States, learning even a second language is often not a priority in school, and while I had studied French for many years I never became very good. I assumed that I was probably not talented at languages, and I was worried I was setting myself up for failure trying to learn a language that everyone said was so difficult. It did not help that when many friends and colleagues found out that I was trying to learn Slovene they always looked both impressed and alarmed, and usually more alarmed. By the time the first day of the 32. Poletna šola slovenskega jezika arrived I was a mess, worried that I would be so terrible that I would not even be placed in the beginner’s class!

I could not have been more wrong. Slovene is such a wonderful language, and it is actually completely logical and quite straightforward to learn (even the dual!). Everyone said that Slovene was difficult to pronounce – but if you understand the pronunciation rules, you can say almost anything. Unlike French or German, even as a beginner you can make yourself understood if you speak carefully. And the dual – well yes, it is quite a lot to remember, but once you know the rules you are fine. The same is true of the cases. When I was a student at the 32. Poletna šola slovenskega jezika I was constantly comparing what I had learned in class that day about Slovene grammar rules and vocabulary to my native English and I felt I was the lucky one – it must be terrible to learn English! It has completely bizarre pronunciation even if you’re a native speaker, and sometimes it seems like there are more exceptions than rules in the grammar! And Slovene is completely logical in comparison, which is so helpful as a beginner because you make progress much more quickly and can begin to communicate much more easily than with many other languages. 

But I should also be fair to French and the other languages I have tried (and mostly failed) to learn – part of the positive difference in learning Slovene was the community experience I had while learning it. I am a graduate student studying archaeology in the US, but my dissertation research is in Slovenia, so in the past two years I have spent about five months in Ljubljana. I have a lovely network of friends to practice with, and I get to practice every day while out in the city and working with colleagues. But the major turning point in learning Slovene came when I was taking courses at the poletna šola with the wonderful Anja Strajnar and Tanja Kotnik, and studying hard with other foreign students. We played games, did practical activities, went on fun excursions, and constantly helped each other practice so that eventually we could all go out in the city and have basic conversations. I think the most important benefit learning Slovene as a foreign language was the opportunity to study in Slovenia itself with wonderful people who made Slovene a pleasure to learn, and who make me want to keep studying the language because there are so many more people that I want to meet and have conversations with in Slovenia!

Adrienne C. Frie, doktorska študentka arheologije in prejemnica štipendije Jane Zemljarič Miklavčič 2013

Priročnik za začetnike

Dragi prijatelji!

Danes se boste odločili za pouk slovenščine na začetni ravni. Upam, da slovenski jezik bo Vam veliko koristil v življenju.

Na kratko pa razpovem, s čim se boste ukvarjali med poukom. 

Najprej bo treba vedeti slovensko abecedo, zato da bi pravilno pisati in govoriti, pa pozneje – tudi misliti v okviru slovenščine.

Potrebujete tudi dober učbenik, ki ga lahko najdete, na primer, na spletu pod imenom Slovenska beseda v živo 1. V njem boste dobili potrebne informacije za slovenski jezik, njegovo slovnico, fonetiko, besedotvorbo in tako dalje. Poleg učbenika nasvetujem Vam obiskat spletno stran www.mp3center.si pa malo kasneje tudi YouTube. Tam boste lahko prenesli tudi slovensko glasbo in video-posnetki, ki so bili in še vedno bodo zanimivi za vse ljudi, ki se ukvarjajo s slovenščino. Ko poslušate slovensko pesem, boste dobili dodatno motivacijo in navdih za priden pouk in boste našli nekaj povsem novega, včasih – celo zabavnega, ki bo dodalo Vam energije in preudarnosti. 

Dobro zavedajte, zakaj se ukvarjate s slovenščino in vsak dan podarite za njo par prostih trenutkov. 

Med poukom izkoriščajte tudi audio-tečaj na spletu. 

Če Vas Slovenija in njen jezik kar presenetita in če želite spoznati njiju globlje, v večji raznolikosti, lahko obiščete spletno stran Veleposlaništva Republike Slovenije v Vaši državi in tam lahko najdete zase ali za Vašega prijatelja lektorja, ki bo Vam omogočal boljše možnosti pouka.

Poudarim pa ta značilnost, da če se boste trudili odločno, pridno in z dobro voljo, boste dosegli veliki uspeh.

S trdim delom in s kapljico humorja lahko naprej do spoznavanja skrivnostnih plati slovenskega jezika.

Želim Vam obilo zdravja, navdiha in radovednosti med poukom slovenščine!

Živeli bomo naprej!

Srčno,

Anton Gluško, udeleženec 31. Poletne šole slovenskega jezika 2012