O novem v jeziku in rabi

Moje bloganje, drugo po vrsti na Centrovem novorojenem blogu, bo najprej posvečeno čestitki, da nam je tudi blog uspelo pognati in tako še vedno uspešno lovimo korak s časom. Najbolj zato, ker se »Centrovci« znamo ustvarjalno povezati med seboj, ne glede na to, ali smo le trenutno ali pa bolj stalno na različnih koncih sveta. Zgolj naključno pišem tole na Mednarodni dan maternega jezika in obenem tudi na dan, ko je izšel Slovar novejšega besedja slovenskega jezika s 6399 besedami in besednimi zvezami. Novi slovar je nastal kot uradno vsebinsko dopolnilo SSKJ, vanj pa je vključeno besedje, ki je nastalo in se uveljavilo od leta 1991 naprej, torej od začetka našega novega sveta in strumnega prehoda Slovenije v tržno civilizacijo. Ob tem sem se vprašala, kakšen vpliv imajo na rojstvo novih besed v slovenščini vsi, ki se učijo, študirajo, raziskujejo ali se kako drugače ukvarjajo s slovenščino kot tujim jezikom, pogosto daleč od meja države Slovenije. Seveda ne moremo govoriti o tako veliki množičnosti pri vplivu, kot jo lahko opazujemo pri najbolj razširjenem jeziku na svetu, ampak gotovo ga imajo. Z ustvarjalnostjo v jezikovni rabi slovenščine kot tujega jezika se srečujejo vsak dan učitelji v razredih in pri drugih dejavnostih. Nanjo močno vplivajo prvi jeziki učečih se, po drugi strani pa tudi že usvojeno znanje slovenščine.  Zato bi bilo zanimivo zbirati tovrstno besedje, ker bi tako morda lažje pridobili izraze, ki jih včasih potrebujemo prav na hitro ob poplavi novih tehnoloških in kulturnih pojmov, vsakodnevno naplavljenih k nam iz širnega sveta. In še kakšne druge novitete v jeziku bi se pokazale.

Zdaj na primer v Združenem kraljestvu razmišljajo, da se znova vedno pogosteje uporabljajo namesto neštevnih kar števni advices, informations in podobni, torej namesto da bi pred edninsko obliko dodajali zamudne pieces of, uporabijo kar preprostejšo množinsko obliko s končnico s. Njihovi viri navajajo uporabo oblik v množini v 15. stoletju, v sedanjem času pa je izkazana zlasti na Karibih in v južnih delih Azije. Je pričakovati, da se bo raba razširila v ZDA, Združeno kraljestvo, v »evroangleščino«? Treba bo počakati, saj je angleščina pridobila ogromno govorcev in svojo razširjenost prav gotovo tudi zaradi svoje poenostavljenosti za splošne uporabnike.

Pri slovenščini se prav končnicam v besedah veliko posvečamo in tako upam, bodo ostali prepoznavni in v redni rabi še dolgo prav vsi njeni skloni. Če je zaradi dvojine za učeče se tuje govorce slovenščina romantična, kot pravijo, je namreč prav zaradi sklonov izredno varčna. Čeprav skloni marsikateremu učečemu se povzročijo kakšen sivi las ali dodatno možgansko vijugo v glavi, pa pomenijo prihranek časa in prostora. Ko smo v lanskem letu na univerzah po svetu prevajali slovenske dokumentarne filme iz slovenščine v tuje jezike, so prav skloni povzročali sive lase in mnoge vijuge ob prevodih v tuje jezike. Podnapisi v filmih morajo namreč biti kratki, imajo lahko največ 37 znakov v vrstici. Veste, koliko različnih razmerij lahko v slovenščini izrazimo s skloni na tako kratko odmerjenem prostoru? Tako so imeli prevajalci precejšnje težave, ko so želeli razmerja ubesediti v svojih jezikih. V večini drugih jezikov je treba uporabiti veliko več besed in besednih zvez, da bi povedali isto kot v slovenščini. Zato so skloni zelo priročni, od tod pa posledično izhajata tudi varčnost in povednost slovenskega jezika na majhnem prostoru.

Za konec pa sem pomislila, da smo tudi na Centru v času od leta 1991, ko so bile naše dejavnosti na področju slovenščine kot drugega in tujega jezika povezane v organizacijo pod skupnim imenom, ustvarili kar precej s Centrom povezanih novih besed v naši vsakdanji rabi. Če omenim samo nekatere: Centrovec je vsak, ki z nami sodeluje, piše, (se) uči slovenščino kot tuji jezik po metodah in učbenikih Centra, nas predstavlja in se zavzema, da smo skupaj več. Namesto v Centru, se Centrovci pogosto zbiramo v Središču, kot ga radi imenujemo, slišimo pa tudi na ime Središčniki. Nov pomen in zelo pogosto rabo pa je v Centrovem novejšem slovarju pridobila tudi splošno znana beseda projekt – z njimi živimo vsak dan in v vseh štirih letnih časih, jih uspešno izvajamo in izpeljemo doma in po svetu, kar šestkrat smo bili na Centru zanje nagrajeni z Evropskim jezikovnim priznanjem. Naš največji projekt vseh časov, o katerem je spregovoril že predstojnik Centra profesor Marko Stabej v prvem blogu, pa je, da bi nas kot nacionalno pomembne z javno navedenim imenom priznala in tako nagradila ter uredila tudi slovenska država. Gre za vedno aktualen projekt vseh Centrovcev. 

dr. Mojca Nidorfer Šiškovič, vodja strokovne službe Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik